ECB pravi, da kriptovalute ne bodo vplivale na odločitve denarne politike

Tematika digitalni kovanci še naprej malo spodbuja politično razpravo, tudi v Euroland. Samo pomislite na poročilo, ki ga je nedavno objavila Evropska centralna banka, z naslovom "Kripto-sredstva: posledice za finančno stabilnost, denarno politiko ter plačila in tržno infrastrukturo", v katerem so frankfurtski analitiki pod svojo povečevalno steklo postavili vpliv, ki bi ga lahko kriptovalute imele na svetovno gospodarstvo. A vpliv še vedno ocenjen kot omejen, ki se trenutno šteje, da se je le skromen odstotek podjetij odločil za plačila v virtualni valuti. Kot tak torej ne bi smel predstavljati elementa, ki bi lahko vplival na denarno politiko, vsaj dokler je obseg pojava na teh ravneh.

Izjave Maria Draghija

Vendar hkrati ECB sama ni pozabila ponoviti potrebe po njej povečana budnost z njegove strani, v skladu z izjavami v zvezi s tem Mario Draghi o pojavu digitalnih sredstev. Odhajajoči guverner je v nedavni izjavi po drugi strani izjavil, da po njegovem mnenju Bitcoin in Altcoin nista pravi valuti, temveč prej izjemno tvegano premoženje in zato biti zdravljen z ustreznimi previdnostnimi ukrepi. 
Izjava, ki jo je omejila institucionalna vloga, a je spomnila na mnoge, ki jih je leta 2017 podal Jamie Dymon, predsednik in izvršni direktor družbe JPMorgan Chase, ki je brez pretirane diplomacije Bitcoin obtožil, da je bil takrat nič drugega kot preprosta prevara, vendar je grozilo z odpovedjo trgovcev njegove banke presenečeno, da posluje s kriptovalutami. V kratkem času nekaj dni pa bi bil JPMorgan Chase sam presenečen nad nakupom velikih količin Bitcoina za svoje stranke, ki je ustvaril dobiček ravno ob padcu cen kraljice kriptovalut po njegovih besedah. Te izjave so končno vzbudile veliko ironije in celo nekatere obtožbe o motnjah na trgu, kasneje popravljene z besedami na Blockchain, ki je navedena kot ključna tehnologija za prihodnji razvoj ne samo ameriške institucije, temveč tudi bančnega sistema na splošno.

Odnos Francije in Nemčije

Draghijeve izjave pa so mnogi razumeli kot logično posledico stališč, ki sta jih v zadnjih mesecih zavzeli Francija in Nemčija. Zlasti pariška vlada je že večkrat izrazila namero, da okrepi oblast v tem sektorju in privede do zakonodaje, katere namen je zmanjšati njegovo uporabo v nezakonitih dejavnostih. Stališče, ki ga je izrecno izrazil Bruno LeMarie, čezalpski finančni minister, ki je imenoval nekdanjega namestnika guvernerja Centralne banke Francije Jean-Pierre Landau pripraviti najprimernejša pravila za spremljanje razvoja virtualnih valut. Poteza, ki so jo številni analitiki razlagali v smislu regulativnega sistema, ki je sposoben vrniti pojav pod institucionalno posteljo.
Še več, odločitev Le Marie je bila pozdravila nemška vlada s precejšnjo naklonjenostjo in zlasti od njegovega kolega Peter Altmaier, pa tudi od Joachim Wuermeling, član upravnega odbora družbe Bundesbank. Slednji se nato ni obotavljal znova zagnati in izjavil, da je treba virtualne valute urejati s splošnimi pravili, saj nacionalna pravila ne morejo biti dovolj za obvladovanje zdaj globalnega pojava, na primer za mednarodno sodelovanje.
Glede na nestanovitnost, ki jo je pokazal Dimon, pa je treba še ugotoviti, ali bo takšen odnos delnega zaprtja političnih in monetarnih oblasti trajal dlje časa ali bo dal možnost ponovni preučitvi pojava, začenši morda od njegovega očitna korist za spletne transakcije in bančni sistem, kar dokazujejo številna partnerstva, vzpostavljena v zadnjih nekaj letih, na primer Ripple.